Kafkov Proces kot jidiš vodviljska senzacija v ansamblu!

Kafkov Proces kot jidiš vodviljska senzacija v ansamblu!

Danes, 28. oktobra 2025, Berliner Ensemble praznuje premiero zelo hvaljene produkcije Franza Kafke "The Trial" Barrieja Koskyja. Z edinstvenim pristopom Kosky, ki je bil uspešen s svojo prejšnjo produkcijo Opere za tri groše, združuje elemente jidiškega vodvilskega gledališča, ki še posebej odražajo Kafkovo povezavo z judovsko kulturo. Uprizoritev prikazuje Josefa K., ki ga igra Kathrin Wehlisch, kot poskočnega in ranljivega klovna, ki ponuja vznemirljiv kontrast temačni vsebini romana.

Kosky interpretira glavnega junaka v okolju, ki izziva običajna pričakovanja drame. Namesto »aparata« v Kafkovem delu, ki ga pogosto razumemo kot birokracijo, Kosky vidi kot izraz judovstva. Ta perspektiva postane jasna skozi transformacijo odrskega okolja, ki se po aretaciji Josefa K. spremeni v sinagogo. Poleg tega odvetnik Huld ne nastopa neposredno, ampak je njegova prisotnost opazna skozi njegov glas, kar poudarja Koskyjevo posebno dramaturško odločitev.

Judovska kultura in glasbeni elementi

Predstava ni le literarna razprava, ampak tudi poklon Kafkovim kulturnim koreninam. Glasbeni elementi, kot so Bachovi korali v jazzovski različici in jidiš pesmi, dajejo predstavi dodatno globino. Kosky in njegova ustvarjalna ekipa raziskujeta tudi Kafkovo judovstvo skozi besedila v nemščini, jidišu in hebrejščini, ki jih spremljajo nemški podnapisi. To odraža Kafkovo lastno soočanje s svojo kulturno identiteto, ki se je zgodilo v kontekstu zgodnjega 20. stoletja v Pragi, ko ga je odkrila vzhodnojudovska gledališka skupina, ki je oblikovala nekatere njegove literarne zamisli.

Drug opazen vidik predstave je integracija Kafkove kratke zgodbe »V kazenski koloniji«. Constanze Becker je to besedilo vključila v produkcijo in dodatno osvetlila kompleksen odnos med Kafkovim literarnim delom in njegovo judovsko identiteto. Ta tematska globina naredi produkcijo mojstrovino, ki navduši ne le s svojim močnim ansamblom, temveč tudi s pametno mešanico slapstick elementov in velikih gest.

Kafkova zapuščina in sodobna aktualnost

Kafkovo preučevanje njegove identitete in mesta Judov v družbi je osrednjega pomena za interpretacijo njegovega dela. Zgodovinsko gledano se je Kafka pogosto počutil razpetega med svojo judovsko identiteto in nemško kulturo, kar je trajno vplivalo na njegova pisanja. Te napetosti se odražajo tudi v današnji produkciji, ki skozi Koskyjevo umetniško delo daje prostor pogosto spregledanim vidikom judovske kulture in jih dela dostopne sodobnemu občinstvu.

Preokupacija z jidiškim jezikom in kulturo, ki je Kafko navdušila po predstavi jidiške dramske skupine v Pragi leta 1911, Kosky v tej uprizoritvi ohranja pri življenju. Kafka je izkusil, kako lahko jidiško gledališče posreduje obliko pristnega judovskega izražanja, kar je vplivalo na njegove lastne literarne ambicije. Z združevanjem vseh teh elementov Kosky ne le uprizarja literarno klasiko, ampak odpira tudi relevanten dialog o kulturni identiteti in izključenosti.

Berliner Ensemble in številni udeleženci, med njimi Kathrin Wehlisch kot Josef K., Paul Herwig kot Nadzornik in Constanze Becker v drugih vlogah, pomembno prispevajo k temu, da Kafkove kompleksne teme zasijejo v novi luči. Premiera te uprizoritve obljublja nepozabno doživetje, ki bo očaralo tako zveste bralce Kafke kot tiste, ki jih šele spoznavajo.