Berlinska okrožja v nevarnosti: finančna kriza ogroža sposobnost ukrepanja!

Berlinska okrožja v nevarnosti: finančna kriza ogroža sposobnost ukrepanja!

Finančne težave berlinskih četrti dosegajo alarmantne razsežnosti. Glede na poročilo, ki ga je Daily Mirror Okraji opozarjajo na množično izgubo sposobnosti ukrepanja, ki vpliva ne le na upravo, temveč tudi na varnost državljanov. Predvsem župani okrožij, ki jih vodijo Zeleni, kritizirajo črno-rdeči senat, ker jim jemlje potrebni finančni manevrski prostor.

Jörn Oltmann, župan mesta Tempelhof-Schöneberg, opozarja na strukturno premajhno financiranje in v sedanjem osnutku proračuna ne upošteva naraščajočih stroškov. Poudarja, da lahko le delujoča okrožja prispevajo k varnosti Berlina. Stefanie Remlinger, županja mesta Mitte, poudarja, da okrožja v trenutnih finančnih razmerah ne morejo oblikovati politik, ki bi ustrezale potrebam državljanov.

Proračunski primanjkljaj in finančne negotovosti

Razmere dodatno poslabšuje pričakovani primanjkljaj financiranja v višini skoraj 4,9 milijarde evrov, ki ga bo Berlin zaprl v poslovnem letu 2025. Te številke, ki jih je objavila Uprava berlinskega senata, kažejo, da se prilagojeni prihodki gibljejo okoli 37,5 milijarde evrov, odhodki pa na okoli 42,4 milijarde evrov. Preliminarni primanjkljaj bi lahko bil za 1,5 milijarde evrov višji od prvotnih predvidevanj.

Kljub povečanju dodatnih prihodkov v skupni višini 664 milijonov evrov, predvsem zaradi dodatnih davčnih prihodkov in dodatnih zveznih prispevkov, glavni vzrok primanjkljaja ostaja pretirano povečanje izdatkov za transferje. Sem sodijo med drugim podpora za stanovanjski prejemek, osnovna varnost in stroški bivanja, kar dodatno povečuje finančne izzive.

Znanilci velikega primanjkljaja

Finančne težave niso omejene samo na Berlin. The Občinsko finančno poročilo 2025 ugotavlja, da se je splošno finančno stanje občin v Nemčiji močno poslabšalo. Šibka gospodarska aktivnost in stagniranje davčnih prihodkov pomenijo, da pomembne odhodkovne postavke, kot so osebje in socialne storitve, nenadzorovano rastejo. Manjkajo optimistični obeti za prihodnja leta, strukturni problemi, predvsem socialni izdatki, pa ostajajo nerešeni.

Članica odbora Brigitte Mohn pojasnjuje, da primanjkljaj postavlja pod vprašaj finančno sposobnost občin za ukrepanje. Občine podpirajo več kot 50 odstotkov javnih investicij in so ključne za socialno kohezijo. Celovite reforme in jasna finančna odgovornost zvezne vlade so potrebne za zagotovitev nalog občin in njihovo prihodnjo stabilnost.

V Berlinu niso v igri le krajši roki za potrebne projekte, postalo je jasno tudi, da sredstva za varnostno pomembne projekte, ki jih je obljubil vladajoči župan Kai Wegner (CDU), še niso zasidrana v proračunu. Po nedokončnem srečanju med Wegnerjem, finančnim senatorjem Stefanom Eversom (CDU) in okrožnimi župani ostaja veliko vprašanj neodgovorjenih, medtem ko zaskrbljenost zaradi bolečih rezov, na primer pri čiščenju šol in vzdrževanju zelenih površin, postaja vse glasnejša.