Trump napovedal dobavo tomahavkov Ukrajini – grožnja eskalacije!

Trump napovedal dobavo tomahavkov Ukrajini – grožnja eskalacije!

15. oktobra 2025 se je Ukrajinska obrambna kontaktna skupina sestala na sedežu Nata v Bruslju, da bi razpravljala o podpori Ukrajini sredi trajajočega konflikta. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil skorajšnji obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki bo imel na tem srečanju ključne pogovore o vojaški podpori. Osrednja tema so poročila o morebitni dobavi ZDA Ukrajini križarskih raket Tomahawk, ki imajo domet do 2500 kilometrov in tako lahko dosežejo večja ruska mesta.

Tomahavki bi lahko predstavljali kvalitativno stopnjevanje konflikta, saj je Trump poudaril, da Zelenski zahteva to orožje. Po podatkih Inštituta za preučevanje vojne (ISW) je v dosegu teh izstrelkov 1655 vojaških objektov v Rusiji. Moskva je že opozorila, da bi lahko sledile povračilne ukrepe proti državam Nata zaradi napadov na rusko ozemlje, kar bi dodatno podžgalo napetosti v regiji.

Natova vaja "Steadfast Noon"

V severni Evropi trenutno poteka Natova vaja »Steadfast Noon«, ki se osredotoča na vaje jedrske vojne. Pri tej vaji, v kateri sodeluje okoli 2000 vojakov in več kot 70 letal, sodeluje tudi Nemčija s tremi tornadi in štirimi eurofighterji. Vaja, ki poteka v zračnem prostoru nad Severnim morjem, pošilja Moskvi jasen signal, da se je Nato pripravljen braniti z jedrskimi sredstvi. Kljub napeti geopolitični situaciji Nato poudarja, da gre za rutinsko vajo in je ne bi smeli razumeti kot neposreden odgovor na ruske provokacije.
[Süddeutsche Zeitung]

Vaje so ključnega pomena za zagotavljanje verodostojnosti in učinkovitosti jedrskega odvračanja, pri čemer se uporabljajo samo vadbene bombe brez pravih jedrskih bojnih glav. Nemčija sodeluje pri tej vaji, da bi izpolnila svoje obveznosti v okviru Natove politike delitve jedrskega orožja. Ameriško jedrsko orožje B61 je nameščeno v več evropskih državah, vključno z Italijo, Belgijo, Nizozemsko in Büchelom v Porenju-Pfalškem.

Vojaška pomoč in ponovno oborožitev

Vzporedno s tem vojaškim dogajanjem je Nemčija napovedala dodatno vojaško pomoč Ukrajini v vrednosti dveh milijard evrov. Podpisan je bil sporazum o tesnejšem vojaškem in oborožitvenem sodelovanju med Nemčijo in Ukrajino, zvezna vlada pa namerava vlagati v brezpilotna letala in protiletalske sisteme. Za dobavo tomahavkov Ukrajini se je izrekla tudi stranka zelenih v Nemčiji.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je zaveznike v Natu pozval, naj povečajo izdatke za orožje, da bi vzdržno podprli Ukrajino. Da bi podprli evropske vlade pri nakupu orožja za Ukrajino, je bil vzpostavljen »Prioritetni seznam zahtev Ukrajine« (PURL). Zvezna obveščevalna služba in urad za zaščito ustave v tem kontekstu opozarjata na vse večjo grožnjo iz Rusije, zaradi česar zvezna vlada načrtuje obsežne programe oborožitve, ki predstavljajo največjo militarizacijo po nacistični dobi.

Na splošno ta dogajanja kažejo, kako napete so razmere v Evropi in kakšno vojaško-politično težo Nato še ima. Čeprav bi lahko bili prihodnji tedni ključni za strateške ukrepe zavezništva in njegovih držav članic, je treba še videti, kako se bo Rusija odzvala na Natovo povečano vojaško zavezo.