Suche
Napetosti med Izraelom in Iranom: možni opozorilni strel ali stopnjevanje?
Preberite članek o trenutnem konfliktu med Izraelom in Iranom. Ugotovite, zakaj najnovejša vojaška kampanja morda ne bo maščevanje in kako se obe strani trudita izogniti stopnjevanju. Kljub temu situacija ostaja krhka, ker so pomembni cilji blizu jedrskega raziskovalnega centra v Isfahanu. Prav tako se naučite, kako reakcija Izraela obnovi njegovo odvračanje in zakaj so razmere v regiji postale še bolj eksplozivne.
Napetosti med Izraelom in Iranom: možni opozorilni strel ali stopnjevanje?
Izraelci so očitno naredili opozorilni strel proti Iranu, čeprav niso uradno ničesar potrdili. Domnevna vojaška kampanja v petek zjutraj kaže, da za iranski napad od vikenda ni bila maščevanje. Zdi se, da želijo Izraelci sporočiti Iranu, da jih lahko srečajo kadar koli in kjer koli, vendar se izogibajo stopnjevanju. Reakcija Irancev zjutraj, kjer so napadli napad in se norčevali iz njega, daje upanje, da se lahko trenutni konflikt zaenkrat konča.
Tako Iran kot Izrael si želita ohraniti svoj vojaški obraz. Za Iran je bilo bombardiranje konzulata v Damasku korak predaleč, za katerega je bil odgovoren Izrael. Ker konflikt med Izraelom in Hamasom še vedno traja v Gazi, sta obe strani natančno usklajevali svoje vojaške korake. Tako v Teheranu kot v Jeruzalemu očitno poskuša konflikt in preprečiti, da bi postal nenadzorovana regionalna površinska opeklina. Škoda v obeh državah je bila minimalna.
Kljub temu situacija ostaja izjemno krhka, zlasti glede na napad v bližini Isfahana. Ni samo pomembne letalske baze, ampak tudi največji iranski jedrski raziskovalni center. Po iranskem napadu rakete na Izrael je bil ta center omenjen kot možen cilj za ukrep maščevanja. Izrael že leta nalaga jedrsko nadgradnjo Irana. Večji napad, ki bi v Teheranu prizadel režim več kot površinsko bombardiranje, bi bil zelo težaven in verjetno je zahteval podporo ZDA.
Kljub temu Izraelu ne morejo predpisati njegovih zahodnih partnerjev, niti ameriškega predsednika Joe Bidena. Bidena naj bi prosil Benjamina Netanyahuja, naj bo zadovoljen z uspešno obrambo pred iranskim napadom in priznal, da Iran ne more škodovati Izraelu. Zvezna zunanja ministrica Annalena Baerbock in njen britanski kolega Cameron sta odpotovala v Izrael, da bi prosila Netanyahu, da bi premislila o morebitni maščevanju. Pokazalo se je, da Izrael ni ostal sam, s podporo Jordanije in morda celo Savdske Arabije. Brez te podpore 99 odstotkov prvega iranskega napada ni bilo mogoče ustaviti. Vendar so Izraelovi prijatelji v Tel Avivu očitno našli malo zaslišanja, saj je bila kmalu sprejeta odločitev za nasprotnik.
S hitrim odzivom je izraelsko vodstvo jasno povedalo, da ne bo sprejelo napada na njenem ozemlju. Obnova njenega odvračanja je ključnega pomena za Izrael in je postala še pomembnejša 7. oktobra, saj je teroristični napad Hamasa, ki ga je podpiral Iran, saj so bile izraelske tajne službe presenečene. Izrael ni smel pokazati nobene šibkosti. Zdaj je jasno, da je čas namestnikov in starih senc vojn končno konec, zaradi česar so že tako napete razmere v regiji še bolj eksplozivne.
Naslednja tabela prikazuje pregled najpomembnejših informacij:
| Incident | Datum | Udeleženec | Učinki |
| —————— | ————- | --—————————
| Bombardacija | Petek zjutraj | Izrael, Iran | Minimalno |
| Konzulat | V Damasku | | Škoda |
| Napad | Iz Irana | | |
| Na Izrael | | | |
| Atomske raziskave | V Isfahanu | | |
Ta tabela daje pregled vpletenih strank, datuma dogodkov in učinkov. Jasno je, da je bila škoda minimalna, vendar situacija ostaja izjemno krhka. Zlasti iranski jedrski raziskovalni center v Isfahanu predstavlja možen cilj za napade.
Natančno ozadje in podrobnosti o incidentu končno niso razjasnjene, ker Izraelci uradno niso potrdili ničesar. Razmere ostajajo napete in možni so nadaljnji razvoj. Še naprej je treba ugotoviti, kako se bo v prihodnjih dneh in tednih razvil konflikt med Izraelom in Iranom.