Tisoči protestirajo proti Merzu: Rasizem ne sodi v mestno pokrajino!

Tisoči protestirajo proti Merzu: Rasizem ne sodi v mestno pokrajino!

21. oktobra 2025 je več tisoč ljudi protestiralo pred sedežem stranke CDU v Berlinu. Dogodek, ki ga je organiziralo zavezništvo "Skupaj proti desnici", je potekal pod geslom "Feministični shod: Mi smo hčere" in je izrazil solidarnost s stališči proti diskriminatornim izjavam o migracijah.

Glasno dnevne novice Berlinska policija je opazila okoli 2000 udeležencev demonstracij, organizatorji pa poročajo o do 7500 ljudeh. Protesti so bili uperjeni predvsem proti izjavam Friedricha Merza (CDU), ki je nedavno omenil probleme v »mestni krajini« v povezavi z migracijami in s tem požel kritike javnosti.

Friedrich Merz in njegove kontroverzne izjave

Kancler Friedrich Merz je svoje izjave branil s poudarjanjem, da ga ne zanima, da bi jih preklical, in da veliko ljudi deli njegovo stališče. Kritiki mu očitajo povezovanje migracij s kriminalom in s tem stigmatizacijo migrantov. Ta razprava je povzročila napetost v Uniji, saj so Merza spraševali tudi člani, kot je Dennis Radtke, ki je pozival k drugačnemu slogu.

Luisa Neubauer, podnebna aktivistka, je Merzove izjave označila za nesprejemljive, diskriminatorne in rasistične. V svojih pripombah protestnikom je opozorila, da žensk ne bi smeli uporabljati kot izgovor za takšne diskriminatorne politične izjave. Tudi Katharina Dröge iz Stranke zelenih je od Merza zahtevala opravičilo in njegove izjave označila za razdiralne.

Odzivi na proteste

Predsednik vlade Severnega Porenja-Vestfalije Hendrik Wüst je skušal ublažiti razpravo, vendar je potrdil obstoj težav v mestni pokrajini. Markus Söder (CSU) je spor opisal kot izkrivljen in govoril o "levičarski kampanji". Stopil je v bran Merzu in izpostavil izzive integracije.

Poleg tega je Merz dejal, da demonstracij za raznolikost in proti rasizmu ni slišal, ter omenil pomen rednih migracij za privabljanje delavcev. V drugem govoru je napovedal, da bo ustavil nedovoljene migracije v sisteme socialne varnosti.

Kontekst teh protestov kaže na splošne raziskave družbenih gibanj in njihovega vpliva na družbo. Ugotovitve iz te stroke kažejo, da družbena gibanja, kot je tisto proti rasizmu, niso le izraz nezadovoljstva, ampak si prizadevajo tudi za globlje politične in družbene spremembe. Glasno Mednarodna revija za sociologijo Aktualna družbena gibanja odločilno vplivajo na družbeno krajino.

Razprava o migracijah in integraciji bo tudi v prihodnje osrednja tema, saj bo še naprej vplivala na javno mnenje in politično krajino. Videti je treba, kako se bodo politični akterji v Nemčiji postavili pred družbene izzive.