Spomin na žrtve mejnega režima GDR: 62. obletnica stenske stavbe

Spomin na žrtve mejnega režima GDR: 62. obletnica stenske stavbe

13. avgusta 2023 so bile žrtve mejnega režima GDR v Berlinu in Brandenburgu počaščene, saj je bila 62. obletnica zidne stavbe. Na več dogodkih ob nekdanji meji so se predstavniki politike in družbe spomnili ljudi, ki so umrli ali ubili, ko so poskušali pobegniti. Razpravljali so tudi o ločitvi družin in pomanjkanju svobode v NDR.

Osrednji spominski dogodek zvezne države Brandenburg je potekal v Teltowu. Brandenburgov premier Dietmar Woidke (SPD) je opozoril, da žrtve mejnega režima GDR in zgodovinske krivice niso nikoli opozorili. Poudaril je, da je vodstvo SED ljudi spremenilo v NDR in tako zacementiralo nemško delitev. V najslabšem primeru so ljudje, ki so poskušali pobegniti s svojim življenjem, plačani. Predsednik Landtag Ulrike Liedtke (SPD) je dejal, da spomin na gradnjo zidu leta 1961 ponazarja, kako je oblika represije in nasilja, ki je bila prej nemogoče, postala resničnost. Spomin na padec stene leta 1989 je na drugi strani ponazoril, kako lahko očitno nemogoče sanje postanejo resničnost z mirno revolucijo.

na mostu Glienicker med Berlinom in Potsdamom, ministrico za kulturo in znanost Manja Schüle (SPD), namenjenega posledicam nemško-nemške delitve. Poudarila je, da je stena simbol za zatiranje svobode, človekovih pravic in demokracije v NDR. Most Glienicker je bil znan tudi med hladno vojno zaradi izmenjave agentov. Župan Frank Ewig (CDU) iz Spandaua, župan Burkhard Exner (SPD) iz Potsdama in župana Winfried Sträter iz Groß Glienicke sta odstopila cvetje na starem koščku Berlinskega zidu, ki je del stenskega spomenika v posesti Groß Glienicke. Spominski dogodki so bili načrtovani tudi v drugih krajih v Brandenburgu, kot sta zidni spomenik v Griebnitzseeju ali spomenik na Steinernen mostu v Schönwaldeu.

Žrtev mejnega režima GDR je bila v Berlinu počaščena tudi v Berlinu. Osebnosti politike in družbe so se zbrale na Wall Memorial na Bernauerju Strasseju v spomin na ljudi, ki so bili umrli ali ubiti, ko so poskusi pobegnili. Razpravljali so tudi o ločitvi družin in pomanjkanju svobode v NDR. Gospodarski senator Franziska Giffey (SPD) je v imenu Berlinskega senata položil venček. Poudarila je, da se je tudi po toliko letih pomembno spomniti, da demokracija in svoboda seveda nista stvar in da so se ljudje borili za ponovno združeno Nemčijo in svobodno Berlin ali celo žrtvovali svoje življenje zaradi svoje želje po svobodi.

Gradnja berlinskega zidu se je začela 13. avgusta 1961 in zapečatila nemško-nemško divizijo. Vodstvo GDR je želelo ustaviti izseljevanje ljudi zahodno od Berlina in Zvezne republike, saj je upočasnilo gospodarstvo GDR in destabiliziralo državo. Berlinski zid je Berlin ločil več kot 28 let in zahodni del mesta ločil od okolice. Po podatkih Berlinske fundacije Wall je bilo v tem času na steni ubitih najmanj 140 ljudi ali umrlo v povezavi z mejnim režimom NDR. Poleg tega je med kontrolami na Berlinskih mejnih prehodih umrlo najmanj 251 popotnikov. Po množičnih protestih v GDR je bil stena odprta 9. novembra 1989.