Otroci Rohingya v Coxu s Bazarju: Življenje v nenehnem strahu

Otroci Rohingya v Coxu s Bazarju: Življenje v nenehnem strahu

Coxov Bazar/Berlin - sedem let po množičnem pobegu iz Rohingje iz Mjanmarja do Bangladeša, situacija za minljive družine v Coxovem Bazarju ostaja zaskrbljujoča. Več kot 700.000 ljudi, vključno z mnogimi ženskami in otroki, živi tam v negotovih pogojih, za katere sta značilna strah in nenehna grožnja. Zadnji intervjuji Save the Children ponazarjajo resne življenjske razmere prizadete in s tem povezane nenehne nasilje.

15-letna prebivalka, ki je bila v intervjuju opisana kot sopotnico* opisuje resničnost življenja, ki jo oblikujejo nenehni strahovi: "Moja sestra ponoči ne more spati zaradi panike; vso noč je nemirna in motena. Snemamo dan in noč. Sploh ne moremo iti v šolo." Te šokantne izjave dajejo vpogled v resničnost otrok, ki živijo pod stalnim pritiskom v ogroženem okolju.

neznosna negotovost v vsakdanjem življenju

Raziskave kažejo, da veliko otrok in mladostnikov v taboriščih ne trpi samo zaradi strahu, ampak tudi redno priča groznim incidentom, kot so ugrabitve ali grožnje oboroženih skupin. Izkazalo se je, da je politična nestabilnost v Bangladešu vplivala tudi na skladnost z varnostjo v taboriščih, kar vodi v upad prisotnosti policije. Skoraj polovica anketiranih gospodinjstev kaže na to, da se bojijo nasilja in kriminala.

Psihološki stres je ogromen in duševno zdravje otrok trpi zaradi nenehnega pritiska. Prejšnje študije Save the Children so že privedle do dejstva, da na veliko otrok prizadenejo stres, tesnoba in depresija. Posebej zaskrbljujoč trend, ki je bil poudarjen v pogovorih, je povečanje zgodnjih in prisilnih zakonskih zvez, ki ga obravnavajo tako oborožene skupine kot zaskrbljene družine.

Poleg psiholoških izzivov vedno obstajajo fizične grožnje naravnih nesreč. Celotni požari, poplave in plazovi ogrožajo že tako negotove življenjske razmere beguncev Rohingya, ker morajo živeti v preprosto zgrajenih nastanitvah, ki pogosto ne nudijo želene zaščite.

potrebna zaščita in podpora

Marina Seizova, ki skrbi za projekte v Coxovem Bazarju za Save the Children, opisuje zaskrbljujoč razvoj razpoložljivosti ponudb pomoči: "manj in manj ljudi obiskuje naše učne in zdravstvene centre ali sodeluje v naših dejavnostih v otroških klubih." Za mnoge otroke so ti objekti edino mesto, kjer se lahko počutijo varno in sodelujejo z vrstniki. Sprejemanje udeležbe kaže na vse večji strah pred otroki, ki poudarja potrebo po izvajanju bolj zaščitnih ukrepov.

​​reši otroke, naj sprejmejo nujno usmerjene ukrepe, da bi zagotovili varnost otrok in jim omogočili pravico do izobraževanja in dela. Ne le del svojega otroštva je mogoče vrniti otrokom Rohingya, ampak tudi upanje na boljšo prihodnost v varnem do stabilnem okolju.

Konflikt Rohingya ni le humanitarna kriza, ki jo je treba nujno rešiti, ampak tudi kaže na izzive, s katerimi se v kriznih situacijah soočajo številni otroci. Save the Children je zdaj racionaliziral, kako pomembno je reševati takšne izzive, da nobenega otroka ne sme trpeti zaradi negotovosti in nevarnosti, ki predstavljajo resničnost mnogih Rohingye.

* Ime za zaščito se je spremenilo

rastoče nasilje in negotovost v Coxovem Bazarju

Vse več poroča, da se nasilje v begunskih taboriščih Coxovega Bazar povečuje, že negotovo situacijo otrok Rohingya. V zadnjih letih so poročila nevladnih organizacij opozorila na zaskrbljujoč vzorec zlorabe, ugrabitve in spolnega nasilja. Te težave so bile okrepljene z učinki naravnih nesreč in pomanjkanjem stabilnih življenjskih razmer. Meseci bivanja v taboriščih in s tem povezana socialna izolacija otroke in mladostnike naredijo še bolj ranljive, zlasti v situaciji, ko varnostne sile niso dovolj prisotne.

Strah pred zločinom je za otroke Rohingya vseprisoten. Kot je v poročilih omenil rešil otroke, skoraj vsako drugo gospodinjstvo navaja, da se bojijo nasilja. To vpliva na njihovo fizično zdravje, pa tudi na njihovo duševno počutje, na katerega že vplivajo izgube in travme v domovini.

Poglejte humanitarno pomoč in njihove izzive

Trenutne humanitarne razmere v Coxovem Bazarju so izjemno napete. Kljub prizadevanjem organizacij, kot so Save the Otroci in drugih nevladnih organizacij, obstajajo veliki izzivi, ki omejujejo učinkovitost pomožnih ukrepov. Dostop do izobraževanja, zdravstvene oskrbe in psihološke podpore je še vedno omejen. Mnogi otroci ne obiskujejo šole in starši ne smejo delati, kar pomeni, da morajo družine živeti v skrajni revščini.

Humanitarne organizacije se tudi borijo s pomanjkanjem virov in vse večjo povpraševanje. Po podatkih Združenih narodov je skoraj 900.000 beguncev Rohingje odvisno od humanitarne pomoči, vendar financiranje pogosto ni dovolj za zadovoljevanje obstoječih potreb. Pomanjkanje hrane in dostop do vode in sanitarne oskrbe so stalne težave, ki še naprej poslabšujejo življenjske razmere v taboriščih.

Mednarodna skupnost mora zmanjšati finančni in logistični pritisk na organizacije za pomoč, da bi zagotovili, da skupnosti Rohingya dobijo potrebno podporo. Poudarek mora biti na zaščiti pravic otrok, da bi jim omogočili boljšo prihodnost.

Covid-19 in njegovi učinki

Učinki pandemije Covid 19 so še bolj zaostrili humanitarno situacijo beguncev Rohingje v Coxovem Bazarju. Pandemija ni samo ovirala dostopa do cepljenja in zdravstvene oskrbe, ampak tudi poveča gospodarsko krhkost zadevnih družin. Številni programi pomoči so bili ukinjeni ali zmanjšani zaradi zdravstvenih omejitev. Nastala negotovost je še dodatno obremenila psihološko dobro počutje mnogih otrok, kar je povečalo že kritično stanje njihovega duševnega zdravja.

Poleg fiaciacije Covida-19 je v taboriščih prikazan psihosocialni stres na otrocih. Niso izpostavljeni samo nenehni grožnji nasilja, ampak se morajo spoprijeti tudi s posledicami izolacije in stresa, ki so nastali iz pandemije. Zato je ključnega pomena, da mednarodna skupnost reagira na te izzive in zagotavlja dodatna sredstva za pomoč otrokom Rohingya v tem težkem času.