Klimatski vrh v Berlinu: 1,3 bilijona za podnebno zaščito do leta 2035!

Klimatski vrh v Berlinu: 1,3 bilijona za podnebno zaščito do leta 2035!

Berlin, Deutschland - V torek, 25. marca 2025, je André Corrêa do Lago, imenovani predsednik konference o Next World Climate Conference v Braziliji, odprl podnebni dialog Petersberg v Berlinu. V svojem govoru je poudaril potrebo po mednarodnem sodelovanju, solidarnosti in energiji v boju proti zemeljskemu ogrevanju. Dialog poteka v zveznem zunanjem uradu do srede in jeseni pripravlja svetovno podnebno konferenco, v kateri bo osrednja tema do leta 2035 nabava 1,3 bilijona podnebnih financ. Ta vsota je bila že obljubljena na zadnji svetovni podnebni konferenci v Baku.

corrêa do lago je še posebej poudaril vlogo zasebnih naložb v podnebno zaščito in prilagajanje podnebnim spremembam. Jasno je povedal, da je pomembno okrepiti partnerstvo med vladami, podjetji in večstranskimi institucijami. Večina zasebnega denarja za zaščito podnebja trenutno teče v industrializirane države. Del potrebnih 1,3 bilijona dolarjev bi lahko financirali z davki za zrak in pošiljanje ter davki na fosilna goriva, tudi če Corrêa do Lago v svojem govoru ne bi šlo neposredno v fosilna goriva.

izzivi in ​​cilji

Ta datum razprave poteka v zvezi s prvim koledarskim letom nad omejitvijo 1,5 stopinj in izrednimi državami ZDA iz pariškega sporazuma. Jennifer Morgan, vodilna podnebna diplomata iz Nemčije, je stanje označila za zahtevno, vendar je poudarila, da pariški sporazum ostaja močan. Luisa Neubauer, podnebna aktivistka, je poročala o "obrambnem" razpoloženju v primerjavi z izhodom in obrambo 1,5-stopinjskega cilja.

Druga tema v Berlinu je podnebni cilj Evropske unije. Komisar EU Wopke Hoekstra je sporočil, da podnebni cilj EU marca 2040 ne bo več odločen. Komisija EU se trenutno pogaja z državami članicami o tem cilju, Ursula von der Leyen pa, da EU oddaja 90 odstotkov manj CO2 do leta 2040 kot leta 1990. Odpornost je zlasti iz Poljske in Italije. V tem kontekstu Centrum Centrum Menapfabrik za evropsko politiko kaže na zmanjšanje med 78 in 88 odstotkov, medtem ko svetovalni odbor za podnebno znanost Komisije EU priporoča zmanjšanje 90 do 95 odstotkov.

Pariški sporazum v fokusu

"Konvencija o Parizu", o kateri je bila odločena 12. decembra 2015 na svetovni podnebni konferenci v Parizu, je osnova za trenutne razprave. 195 držav se je zavezalo, da bodo vsebovale podnebne spremembe in preoblikovale globalno gospodarsko strukturo podnebja. Trije glavni cilji sporazuma so omejitev povišanja povprečne temperature globalne povprečne temperature, znižanje emisij in prilagajanje podnebnim spremembam in usmerjanje sredstev v skladu s cilji za zaščito podnebja. Cilj je omejiti dvig temperature na največ 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko raven in do sredine stoletja ni več več podnebnih plinov, ki bi lahko izgnali.

Za uspeh je potrebna hitra in dosledna dekarbonizacija svetovnega gospodarstva, pa tudi milijarda in odpoved svetovnih finančnih tokov. Zlasti države v razvoju morajo biti finančno podprte in z znanjem in prenosom tehnologije. V nasprotju s Kjotskim protokolom pariški podnebni sporazum veže vse države na Zemlji in zahteva razvoj nacionalnega podnebnega prispevka (NDC), katerega napredek je treba redno sporočiti. Sporazum je začel veljati novembra 2016 po hitrem postopku ratifikacije, konec leta 2018 pa je bil sprejet celovit nabor pravil za izvajanje. EU se je leta 2019 odločila za evropsko zeleno dogovor za uveljavitev teh podnebnih ciljev.

Na splošno se mednarodna skupnost sooča z velikimi izzivi, vendar je volja za sodelovanje in ukrepanje jasno razvidna v okviru podnebnega dialoga Petersberg.