Nasilni spor zaradi novih volitev reprezentativne skupščine v judovski skupnosti v Berlinu

Nasilni spor zaradi novih volitev reprezentativne skupščine v judovski skupnosti v Berlinu

Spor glede novih volitev reprezentativne skupščine v judovski skupnosti Berlin

Judovska skupnost v Berlinu je trenutno v središču nasilne razprave zaradi načrtovanih novih volitev svojega predstavnika. Razlog za to je sporni volilni odredba, proti kateri sta dva člana občine predložila odredbo Sodišču Centralnega sveta Judov. Aplikacija je na voljo Berliner Zeitungu. Oba člana sta v občini aktivna že več kot 70 let in vidita demokratična načela, ki jih krši volilni zakonik.

Volilni predpisi imajo nekatere posebnosti: od 70. leta starosti noben člani ne smejo kandidirati za reprezentativno skupščino. To pomeni, da so preživeli holokavst izključeni iz kandidature. Za člane je tudi še posebej draži, da ta starostna meja ne velja za vladajoče predstavnike. Poleg tega se volitve izvajajo izključno s poštnim glasovanjem, kar pomeni, da identitete volivcev ni mogoče preveriti. To pomeni jasen odmor s prejšnjim načelom osebnega glasovanja.

Druga točka kritike se nanaša na izključitev mandatnih prevoznikov za druge judovske organizacije, kot so konferenca o zahtevkih, Makkabi, Masorti, Lauder, Centralni svet ali Chabad. Ta vrsta diskriminacije zaradi pripadnosti judovski organizaciji je v Nemčiji edinstvena in verjetno ne bo zdržala pravnega pregleda.

Pomanjkanje preglednosti povzroča tudi kritiko. Spremenjeni statuti judovske skupnosti še niso v celoti objavljeni. Številni člani ne najdejo možnosti, da bi statute ogledali v času odpiranja v občini.

Predsedniki judovske skupnosti zavračajo obtožbe in se nanašajo na obstoječe starostne meje in izključitev članov drugih klubov. Občina se boji, da bi lahko člani drugih klubov zlorabili judovsko skupnost, da bi pridobili prednosti. Občina omenja pokojninsko zavarovanje kot model za poštno glasovanje.

Zdaj je osrednje vprašanje, ali je za spopad odgovorno sodišče Centralnega sveta Judov. Židovska skupnost poudarja, da je sama ustanovila arbitražni odbor in da mora preveriti volilne predpise. Kljub temu po Berlinerju Zeitungu človek domneva, da se bo sodišče razglasilo za odgovorno. V primeru ničnosti volilnega odredbe bi lahko sodišče naložilo sankcije proti občini. Obstaja celo možnost, da se centralni svet priporoča, da občino članstva v svojih organih odvzamejo do dve leti.

Židovska skupnost je optimistična in predvideva, da volilni predpisi potrjujejo in se volitve izvajajo pravilno. Člani so pomirjeni in poudarjajo, da se pred vsakimi volitvami izvajajo ogrevane razprave in razprave.