Nasilje v bolnišnicah: nevarno vsakdanje življenje berlinskih medicinskih sester in zdravnikov

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Udarci, grožnje in žalitve so vrstni red dneva za osebje v bolnišnicah in urgentnih sobah v Berlinu. Glede na poročilo RBB24 je nasilje nad zdravstvenim osebjem vse pogostejše in bolj drastično. V bolnišnici za poroko Julia pravi, da verbalne grožnje in žalitve ter grožnje s fizičnim nasiljem povečujejo pritisk na medicinske sestre in zdravnike. Stella, skrbnica na urgenci, poroča o incidentu, v katerem jo je pacient udaril v obraz. Vendar so takšni incidenti le vrh ledene gore, saj številne nasilne primere sploh niso dokumentirane ali so poklicani policija. To je predvsem ...

Nasilje v bolnišnicah: nevarno vsakdanje življenje berlinskih medicinskih sester in zdravnikov

udarci, grožnje in žalitve so vrstni red za osebje v bolnišnicah in urgentnih sobah v Berlinu. Glede na poročilo RBB24 je nasilje nad zdravstvenim osebjem vse pogostejše in bolj drastično. V bolnišnici za poroko Julia pravi, da verbalne grožnje in žalitve ter grožnje s fizičnim nasiljem povečujejo pritisk na medicinske sestre in zdravnike. Stella, skrbnica na urgenci, poroča o incidentu, v katerem jo je pacient udaril v obraz. Vendar so takšni incidenti le vrh ledene gore, saj številne nasilne primere sploh niso dokumentirane ali so poklicani policija. To je predvsem posledica dejstva, da osebje zaradi preobremenitve nima dovolj časa in da so številni bolniki in sorodniki zaradi dolgih čakalnih časov frustrirani na urgenci. Letos se je morala berlinska policija skoraj deset tisočkrat preseliti na klinike in bolnišnice, dvakrat pogosteje kot leta 2013. Najpogostejša kazniva dejanja so bila tatvina, napad, potek in premoženjska škoda. Vendar številke dajejo le vpogled v obseg nasilja, saj se številni primeri ne poročajo.

Vzroki za nasilje, po besedah ​​kliničnega operaterja Vivantes, ležijo predvsem zaradi zlorabe alkohola in drog, psihiatričnih bolezni in pogosto neizpolnjenih pričakovanj bolnikov. Marc Schreiner, generalni direktor Berlinske bolnišnične družbe, poudarja, da se morajo politiki spoprijeti z osnovnim zlo bolnišnične pokrajine in dovolj financirati bolnišnice. Poleg finančne podpore je treba pacientove tokove tudi bolje nadzorovati, da se prepreči preobremenitev urgentnih sob. Ina CzyBorra, zdravstveni senator v Berlinu, poudarja, da pokojninske naloge in bolniško financiranje sodi v odgovornost zvezne vlade in zdravstvenih zavarovalnic. Kljub temu je Berlin vključen v postopke spremembe zakona o nujnih mestih in bolnišnično financiranje na zvezni ravni.

Nasilje v bolnišnicah je velik izziv, ki ga lahko obravnava le celovita in trajnostna rešitev na politični ravni. Za zaščito osebja in zmanjšanje preobremenitve urgentnih sob je treba sprejeti ukrepe.

Vir: Glede na poročilo z www.rbbb24.de