Pred 100 leti se je komunistična splošna stavka hromila - tema se je razširila po mestu

Veröffentlicht:

Von:

Im August 1923 führten kommunistische Arbeiter in Berlin einen Generalstreik durch, der die gesamte Stadt lahmlegte und buchstäblich das Licht ausging. Die Aktion war gut organisiert und hatte schwerwiegende Auswirkungen auf die Stadt. Sowohl die Gaslaternen auf den Straßen als auch die elektrischen Anschlüsse in den Wohnungen wurden abgestellt, da sowohl die Gaswerke als auch die Elektrizitätswerke durch den Streik betroffen waren. Die Straßenbahnen und ein Großteil der S- und U-Bahnen fuhren nicht mehr. Der Generalstreik wurde von kommunistischen Gewerkschaften ausgerufen, die eine Reihe von Forderungen stellten, darunter einen krisensicheren Mindeststundenlohn, die Beschlagnahmung aller Lebensmittel und die sofortige Anstellung aller …
Avgusta 1923 so komunistični delavci v Berlinu izvedli splošno stavko, ki je paralizirala celotno mesto in dobesedno ugasnila luč. Kampanja je bila dobro organizirana in je resno vplivala na mesto. Tako plinske luči na ulicah kot električne povezave v stanovanjih so bile parkirane, saj je stavka vplivala tako na plinska dela kot na električna dela. Tramvaji in velik del S- in U-Bahnena niso več vozili. Splošno stavko so razglasili komunistične sindikate, ki so postavili številne zahteve, vključno s krizo, odporno na minimalno plačo, zaplembe vse hrane in takojšnjim zaposlovanjem vseh ... (Symbolbild/MB)

Avgusta 1923 so komunistični delavci v Berlinu izvedli splošno stavko, ki je paralizirala celotno mesto in dobesedno ugasnila luč. Kampanja je bila dobro organizirana in je resno vplivala na mesto. Tako plinske luči na ulicah kot električne povezave v stanovanjih so bile parkirane, saj je stavka vplivala tako na plinska dela kot na električna dela. Tramvaji in velik del S- in U-Bahnena niso več vozili. Splošno stavko so razglasili komunistične sindikate, ki so postavili številne zahteve, vključno s krizno minimalno urno plačo, zaplembo vse hrane in takojšnjo zaposlovanje vseh brezposelnih in vojnih neveljavnih. Njena najpomembnejša zahteva je bil odstop vlade rajha pod kanclerjem Wilhelm Cuno, ki je bil zaradi njegove nezmožnosti spopadanja z gospodarsko krizo cilj demonstrantov. Visoka pripravljenost za stavko delavcev je bila okrepljena s katastrofalnimi gospodarskimi razmerami, ki jih je spremljala galopična hiperinflacija. Cene so se zvišale tako hitro, da je tramvajska vozovnica zdaj stala 50.000 mark. Vlada je na območje Ruhr črpala dnevne milijarde mark, ki so jih Francozi vojaško zasedli. Pomanjkanje hrane je privedlo do plenjenja in nemirov po vsej Nemčiji. Kljub temu je splošna stavka dejansko privedla do odstopa kanclerja Cuna in imenovanja Gustava Stresemana za novega kanclerja. Kljub koncu stavke se je življenje v Berlinu le nekaj časa normaliziralo. Šele novembra, ko je bila izvedena valutna reforma in v Münchnu ni uspel Hitler-Putsch, se je razmere dolgo umirile.