Okoljevarstveniki zahtevajo, da se za terminal LNG ustavijo na milijone milijonov od milijonov

varstvo okolja v fokusu: odpor na vladne subvencije za fosilne energije v Brunsbüttel

Nenehne razprave o odobritvi državnih skladov za projekte fosilne energije sprožajo pomembna vprašanja, zlasti v zvezi z ekološkimi cilji. V tem okviru je nemška okoljska pomoč (DUH) predložila pritožbo Komisiji EU, ki dvomi v državno pomoč v višini 40 milijonov evrov za terminal LNG v Brunsbüttelu. Ozadje ukrepov finančne politike in njihove posledice na podnebne cilje so ključnega pomena.

Trditev, da morajo vladne subvencije podpirati trajnostne, okolju prijazne projekte, je na preizkusu. Neodvisno pravno mnenje, ki ga je naročil DUH, prihaja do zaključka, da finančna podpora terminalu v Brunsbüttelu ne izpolnjuje zahtev zakona EU, ki dopuščajo subvencije le, če prispevajo k energetskemu prehodu.

Načrt trenutno določa za gradnjo terminala kot dolgoročne rešitve za oskrbo z zemeljskim plinom, brez konkretnih strategij za prehod na obnovljive vire energije. To vzbuja zaskrbljenost, ker pogodbe, ki so zavarovane z delovanjem terminala, pomenijo določeno odvisnost od fosilnih goriv do konca leta 2043. To ustvarja gospodarsko podlago, ki temelji na fosilnem poslovnem modelu, ki bi lahko ogrozila prizadevanja javnosti in varstva javnosti.

Sascha Müller-Kraenner, zvezni direktor Duha, jasno izraža pomisleke okoljevarstvenikov: "Finančna podpora je na tresočih tleh. Pozivamo Komisijo EU, naj umakne pomoč in namesto tega vlaga v resne ukrepe za zaščito podnebja." To stališče odraža, kako se razpravlja o kritični trenutni energetski politiki in o tem, kakšne globoke učinke bi lahko imelo na okolje.

Drug vidik, ki povzroča navdušenje, je udeležba rekonstrukcije Kreditanstalt Für (KFW) v projektu s 50 odstotki. To dejstvo je zaskrbljujoče, ker kaže, kako javna sredstva pritekajo tudi v projekte, ki nasprotujejo podnebnim ciljem. Po podatkih DUH bi lahko državna podpora bančne skupine KFW celo dosegla do 500 milijonov evrov. Povečanje stroškov gradnje bi lahko to vsoto še povečalo in še vedno zaostrilo finančne učinke na državo.

Ugovor DUH proti odobritvi terminala LNG je razviden tudi kot del upora proti nadaljnji odvisnosti od fosilnih goriv. Ker projekt ni namenjen začasni rešitvi, ampak dolgoročno obveznost, je nujnost prehodne strategije k trajnostnim virom energije še bolj jasna.

Glede na to dogajanje je jasno, da je razprava o fosilnih gorivih in njihovi podpori države strastna razprava o prihodnji mešanici energije in vlogi organizacij za varstvo okolja v naši družbi. Usoda terminala LNG v Brunsbüttelu bi lahko določila smer, v katero se bo razvijala nemška energetska politika in katere prednostne naloge so postavljene v boju proti podnebnim spremembam.

Pomembnost preglednosti in odgovornega ravnanja z javnimi sredstvi poudarjajo ti dogodki. Še naprej je treba ugotoviti, kako se komisija EU reagira na pomisleke in ali je pripravljena podpreti spremembo seveda v energetski politiki.