Sporna glavna namestitev: Soorstrasse postane projekt za milijon dolarjev za prosilce za azil

Veröffentlicht:

Von:

Gunnar Schupelius kritisiert die geplante Unterbringung von 1500 Asylbewerbern in einem Berliner Bürohaus in Westend und hinterfragt die sozioökonomischen Auswirkungen.
Gunnar Schupelius kritizira načrtovano nastanitev 1500 prosilcev za azil v berlinski pisarni v Westendu in dvomi v socialno -ekonomske učinke. (Symbolbild/MB)

Integracija in infrastruktura: izziv velike namestitve za prosilce za azil v Berlinu

1. januarja je bila velika poslovna stavba v Soorstraße 82, Westend, Berlin. Stavba, zgrajena leta 1988 z uporabno površino 27.000 kvadratnih metrov, je treba zdaj pretvoriti v nastanitev za prosilce za azil. Toda ta odločitev s tem prinaša nekaj izzivov in vprašanj, ki presegajo strukturne vidike.

Berlin Morgenpost je poročal, da so bile pisarne prvotno na voljo za 25,80 evrov na kvadratni meter. Vendar državni urad za begunce (LAF) plačuje 40 evrov na kvadratni meter, da zgradbo pretvori v bivalni prostor za 1500 prosilcev za azil. Stroški prenove znašajo približno 44 milijonov evrov. Tako obsežna prenova v skladu z gradbenim pravom je bila ocenjena kot težka, vendar se zdi, da je to mogoče v tem posebnem primeru.

Osrednja tema pa je socialna integracija novih prebivalcev. LAF ne načrtuje le ustvarjanja življenjskega prostora, ampak tudi družbenega prostora. Vendar so pogosto jasni odgovori in načrti za izvajanje. Kam naj otroci hodijo v šolo, katere izobraževalne ustanove so na voljo, kako je treba zagotoviti družbeno udeležbo? "Komisar za sodelovanje in integracijo", Cem Gömüsay, poudarja potrebo po integraciji in družbeni udeležbi, medtem ko šolski svetnik Heike Schmitt-Melz (SPD) poudarja pomen izobraževanja za otroke.

Soseska se sprašuje, kako je mogoče veliko število tujih kultur vključiti v svoje stanovanjsko območje brez družbenih napetosti. Zlasti prebivalci, vključno z mnogimi ženskami, imajo zaskrbljenost zaradi nenadne poravnave več kot 1000 moških iz držav, kot so Sirija, Irak, Afganistan in Turčija. Do zdaj so bile te negotovosti malo obravnavane, kaj skrbi v prebivalstvu.

Župan Kirstin Bauch (Zeleni) poudarja potrebo po družbeno sprejemljivem zasidranju novih prebivalcev v okrožju. Vendar pa mnogi vidijo te izjave skeptične, ker konkretne ukrepe za izvajanje in zagotavljanje infrastrukture, kot so igrišča, vrtci ali nemški tečaji, pogosto ostajajo nejasne.

Kako bi lahko politika delovala preventivno

Eden največjih pregledov v primerjavi s trenutno begunsko politiko je pomanjkanje dolgoročnih in trajnostnih strategij. Če bi bila politika bolj učinkovita, bi se lahko takšni veliki nastanitvi izognili z boljšim načrtovanjem in zgodnjimi ukrepi integracije. Ciljna širitev infrastrukture in socialnih programov bi lahko olajšala integracijo in zmanjšala napetosti v družbi. Poleg tega bi bilo za zmanjšanje strahov in predsodkov ter za spodbujanje odprte komunikacije pomembno tesno sodelovanje z občinami in prebivalci.

Pomembni koraki bi bili torej:

  • Zgodnje načrtovanje in pregledna komunikacija z prizadetimi skupnostmi.
  • Provision of sufficient educational and leisure activities to facilitate integration.
  • Ciljna porazdelitev prosilcev za azil za preprečevanje prekomerne koncentracije v posameznih stanovanjskih območjih.
  • Promocija nemških tečajev in profesionalnih kvalifikacijskih programov za boljšo vključevanje na trg dela.

S temi ukrepi bi lahko politika odločilno prispevala k upravljanju izzivov pri nastanitvi in ​​vključevanju prosilcev za azil in varovanju družbene stabilnosti.

Ali je Gunnar Schupelius prav? Pišite na: gunnar.schupelius@axelspringer.de

- Nag