Merz poziva k preusmeritvi migracijske politike - Scholz je krašen

Merz poziva k preusmeritvi migracijske politike - Scholz je krašen

Politična pokrajina v Berlinu se je spet spremenila, potem ko je Friedrich Merz, opozicijski vodja CDU -ja, kancler Olaf Scholz (SPD), povabljen k globoki preusmeritvi migracijske politike. To se je zgodilo po tragičnem napadu z nožem v Solingenu, ki je v središču pozornosti pripeljal tako javno varnost kot migracijsko politiko. Merz meni, da je za premagovanje perečih izzivov potrebno skupno sodelovanje med Unijo in SPD.

Na enourni sestanki v kanclerni je Merz imel strastno tožbeni razlog, ki ga ni mogoče razlagati samo kot posebno povabilo k sodelovanju, ampak tudi kot implicitno povpraševanje po prekinitvi semaforjeve koalicije. Prepričan je, da imata sindikat in SPD skupaj v Bundestagu jasno večino in bi morda lahko sprožila temeljne pravne spremembe brez zelenja in FDP.

Scholzova reakcija in protislovje večine

Friedrich Merz je dejal, da mora kancler nujno ukrepati, da ne bi izgubil zaupanja državljanov. "Kancler zdaj zdrsne svojo državo," je dejal Merz in se skliceval na kanclerjeve moči smernic. Kljub temu se Scholz med sestankom ni vključil v predlog. Izrazil je, da je bilo sodelovanje potrebno, vendar ni spreminjanja večine, kar bi poudarilo zapletenost trenutnih političnih razmer.

Olaf Scholz je potrdil, da je pomembno, da opozicijski voditelji, kot je Merz, prav tako prinašajo svoje predloge. Kljub temu je jasno povedal, da mednarodni sporazumi in zahteve EU določajo pravni okvir nemške migracijske politike, ki ga je treba razumeti kot jasen pokazatelj ovir, ki se soočajo z vsako reformo.

pogovori o posebnih ukrepih in prihodnjih korakih

Med pogovorom je

merz idejo tudi uporabil za uporabo vlade in zveze, ki bi lahko preučila možnosti preureditve migracijske politike. Predlaga, da se v septembru v hitrem bližajočem se tednu sestanka Bundestaga pol pol dneva za migracijsko politiko, da bi razpravljali o možnih spremembah zakona. Ideje vključujejo deportacijo zavrnjenih prosilcev za azil v Sirijo in Afganistanom ter stalni nadzor na zunanjih mejah EU.

Predlogi so oblikovani pod pritiskom, ki ga povzroča vse večje število nepravilnih migracij in stalne družbene napetosti. Merz tudi poziva k postopku, da migrantom omogoči zavrnitev migrantov, ki so najprej vstopili v drugo državo EU. V teh zapletenih pogajanjih bo še vedno odločen zmagovalec političnega prizorišča.

Merzova politična strategija je očitno usmerjena, da okrepi svojo stranko in morda poveča hitrost odločitev v migracijskem vprašanju, medtem ko Scholz ugotovi, da takšnega sporazuma ni mogoče sprejeti znotraj obstoječe koalicije. Državne volitve v Saškem in Thuringiji bodo morale zdaj pokazati, ali bo sodelovanje med obema glavnima strankama naletelo na veselo sprejemanje ali pa spet ne bo uspelo.

Rezultati in nadaljnji razvoj migracijske politike bodo zelo pomembni glede na trenutne razprave. Še naprej je treba ugotoviti, ali se lahko pereča vprašanja, ki vplivajo tako na varnost kot integracijo, spoprijeti na način, ki je tako politično in zakonito prenosljiv.

Razprava o migracijski politiki v Nemčiji ima dolgo zgodovino in jo oblikujejo različni politični tokovi. Zgodovinsko gledano je na migracijsko politiko države močno vplival geopolitični razvoj, mednarodni sporazumi in družbene potrebe. Jedrnat primer je situacija po padcu zidu leta 1989, ko je Nemčija doživela velik porast migracij, zlasti iz nekdanjega vzhodnega bloka. Izzivi, ki so se zgodili takrat, so podobni trenutnim razpravam o migracijah, saj so za obakrat značilna različna politična mnenja in potreba po pravnih reformah.

V zadnjih letih se je migracijska politika od begunske krize 2015 bistveno spremenila. Takrat je Nemčija odprla svoje meje za veliko število beguncev, kar je privedlo do družbene delitve in številnih političnih razprav. V tem kontekstu je na primer AFD vplival in močno spremenil politično pokrajino. Podobno kot danes tudi migracijska politika populističnih retorik in pojav strank vpliva, ki zahteva bolj restriktivno migracijsko politiko.

Pogoji političnega in družbenega okvira

migracijska politika je močno vpeta v politični in pravni okvir v Nemčiji. Mednarodne obveznosti, kot je osnovni zakon, ki ščiti človeško dostojanstvo in zagotavlja pravico do azila, pa tudi smernice Evropske unije, igrajo pomembno vlogo. Te pravne obveznosti predstavljajo omejitve za nacionalne odločitve in reforme.

Osrednja razprava v trenutni politični razpravi je integracija migrantov. Kljub različnim političnim položajem obstaja široko soglasje, da je uspešna integracija ključnega pomena za družbeni mir in gospodarsko stabilnost. Študije nemškega znanstvenega centra za družbene raziskave kažejo, da uspešna integracija ni samo prednost za same migrante, ampak ima tudi pozitivne učinke na družbo in gospodarstvo (glej diw berlin ).

Hkrati mnogi državljani povečanje migracij vidijo kot grožnjo javnemu redu in socialne kohezije. Raziskava Infratest DiMap Mnenje Research Institute je lani pokazala, da je več kot 60% prebivalstva menilo, da je zvezna vlada izgubila nadzor nad migracijo. Ta percepcija prispeva k polarizaciji v politični razpravi in ​​otežuje iskanje skupnih rešitev.

trenutni statistični podatki o migraciji

Scena selitve v Nemčiji je dinamična in je podvržena nenehnim spremembam. Po podatkih zveznega urada za migracije in begunce (BAMF) je bilo leta 2022 v Nemčiji vloženih več kot 200.000 prošenj za azil, kar predstavlja znatno povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti. Te številke niso le izraz vojn in konfliktov v državah izvora, ampak tudi slabše življenjske razmere za številne ljudi po vsem svetu.

jahr Število aplikacij za azil 2020 122.000 2021 148.000 2022 200.000

Poleg tega sedanja preiskava kaže, da v Nemčiji živi več sto tisoč ljudi nezakonito, pogosto brez dostopa do sistemov socialne varnosti. Ta skupina je še posebej v središču političnih razprav o izboljšanju pravnega in socialnega okvira. Glede na raziskavo fundacije Friedrich Ebert približno 72% anketiranih meni, da je za ustvarjanje poštenih pogojev za prosilce in begunce potrebna revizija obstoječega zakona (glej Friedrich-ebert-fondacija ).