Zeleni pozivajo k agenciji za priseljevanje in angleščino kot uradni jezik

Zeleni pozivajo k agenciji za priseljevanje in angleščino kot uradni jezik

V novem delovnem mestu so zelene ambiciozne reforme predlagale, da bi Nemčija postala bolj privlačna za strokovnjake kot državo priseljevanja. Med drugim pozivajo k ustanovitvi osrednje agencije za priseljevanje in hitrejše razstave Visa. Ti ukrepi naj bi pomagali zmanjšati jezikovne ovire z uvedbo angleščine kot uradnega jezika.

Berlin. - Zeleni so si zastavili cilj, da bi Nemčijo postala privlačnejša lokacija za kvalificirane delavce. V prispevku, ki ga je objavil Süddeutsche Zeitung, vodilni politiki stranke predlagajo ustanovitev centralne agencije za priseljevanje. Ta agencija je namenjena lažji in učinkovitejši kvalificirani delavci, da hitreje in učinkoviteje vstopajo na nemški trg dela. Osrednja točka je zmanjšanje jezikovnih ovir, zlasti z uvajanjem angleščine kot drugega jezika v organih.

Vzpostavitev centralne agencije za priseljevanje

Da bi Nemčija postala bolj privlačna za mednarodne strokovnjake, Zeleni želijo uvesti tudi tako imenovane centre, ki temeljijo na strokovnjakih, ki temeljijo na kanadskem modelu. Takšni centri bi morali služiti kot osrednje informacije in kontaktne točke za priseljence in jim olajšati začetek v Nemčiji. Poleg hitrejše dodelitve vizumov in lažjega prepoznavanja tujih poklicnih kvalifikacij Zeleni pozivajo tudi k odpravljanju prepovedi dela za begunce

Katharina Dröge, vodja frakcije Zelene, poudarja nujnost teh ukrepov. Süddeutsche Zeitung je povedala: "Povsod nam primanjkuje strokovnjakov. Zato promoviramo zavezništvo med podjetji in politiko, da bi opazno izboljšali pogoje za življenje in delo v Nemčiji." Kljub reformi specializiranega zakona o priseljevanju, o katerem je bilo že odločeno, še vedno obstaja razkorak med potrebo po strokovnjakih in dejanskim priseljevanjem. Zeleni zato vidijo nujno potrebo po ukrepanju, da bi Nemčijo ustanovili kot konkurenčno državo priseljevanja in spodbudili integracijo strokovnjakov.

Matthias Helferich iz AFD pa nasprotuje tem načrtom. Po njegovem mnenju Nemčija ne potrebuje nove agencije za priseljevanje. "V delovnih središčih je že tako imenovana integracija točk, ki naj bi služile za vključevanje tujcev na trg dela. V mojem rodnem kraju Dortmund je stopnja uspešnosti precej nizka," je Helferich povedal seveda. Verjame, da bi bila agencija za remigracijo veliko pomembnejša.

Konkurenčnost na svetovnem trgu dela

Zeleni poudarjajo potrebo po tem, da bi Nemčija postala bolj konkurenčna na svetovnem trgu dela. To je bistvenega pomena za preprečevanje pomanjkanja kvalificiranih delavcev in za zagotovitev gospodarske rasti. Predlagana uvedba angleščine kot upravnega jezika naj bi pomagala zmanjšati birokratske ovire za mednarodne strokovnjake in narediti Nemčijo bolj privlačno kot lokacijo.

Drug pomemben vidik zelenih reform vključuje hitrejše metode vizuma. To je korak, ki je še posebej pomemben za vlagatelje iz držav, ki niso EU, saj se pogosto soočajo z dolgotrajnimi birokratskimi procesi. Hitrejša in poenostavljena dodelitev vizuma bi morala pomagati pri vstopu na nemški trg dela brez nepotrebnih zamud.

Predlagano priznanje tujih poklicnih kvalifikacij je tudi osrednja točka položaja. Zaposlovanje kvalificiranih delavcev iz tujine pogosto blokirajo dolgoročni postopki priznavanja njihovih diplom. S poenostavitvijo tega procesa bi morali biti tuji strokovnjaki v Nemčiji sposobni delati hitreje in enostavno.

Zeleni so v te reforme vložili veliko upanja in jih vidijo kot ključni korak, da Nemčijo postavljajo kot privlačno državo priseljevanja. Vendar še ni treba ugotoviti, ali ti ukrepi dosegajo želene učinke in bodo kvalificirani delavci dejansko zaključili. Politične razprave ne bi smeli končati.

Zgodovinske vzporednice: Kanadski model priseljevanja kot model

Pogled v preteklost kaže, da je Kanada pogosto omenjena kot odličen primer uspešne politike priseljevanja. Že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je država uporabila sistem točk za privabljanje usposobljenih priseljencev. Ta sistem je temeljil na merilih, kot so izobraževanje, poklicne izkušnje in jezikovne spretnosti in je bil namenjen zadovoljevanju potrebe po trgu dela. Nemški predlog "dobrodošlice" bi lahko razumeli kot sodobno prilagoditev tega modela.

Kljub temu se začetne plasti obeh držav razlikujejo. Medtem ko je Kanada tradicionalno država priseljevanja s kulturno raznolikim prebivalstvom, je Nemčija v zadnjih desetletjih zasledovala precej restriktivno politiko priseljevanja. Te kulturne in zgodovinske razlike bi lahko vplivale na izvajanje in sprejemanje predlaganih reform v Nemčiji.

Osnovne informacije: Nemški trg dela in pomanjkanje usposobljenih delavcev

Pomanjkanje usposobljenih delavcev v Nemčiji ni nov pojav. Podjetja in poslovna združenja že od 2000 -ih poročajo o težavah pri iskanju usposobljenih delavcev. Zlasti vplivajo na poklici mete (matematika, računalništvo, naravoslovje in tehnologija), zdravstvena industrija in obrti. Po raziskavi Inštituta za nemško gospodarstvo (IW) bi do leta 2030 lahko manjkalo do 3 milijone strokovnjakov.

Obstoječa zakonodaja, kot je zakon o specialističnem priseljevanju, je odpraviti situacijo, vendar še ni pokazala upanja -za učinek. Kompleksni postopki in dolge čakalne dobe za vizume in prepoznavanje tujih stopenj še naprej predstavljajo visoke ovire. Tukaj se zeleni začnejo s povpraševanjem po hitrejših vizumskih postopkih in osrednjo agencijo za priseljevanje, da bi zmanjšali birokratske ovire in olajšali dostop do trga dela.

statistika in podatki: potrebe po priseljevanju v številkah

Preiskava zveznega statističnega urada kaže, da se je leta 2021 v Nemčijo v Nemčijo priselilo približno 1,8 milijona ljudi, državo pa je zapustilo 1,2 milijona. Neto priseljevanje je bilo torej približno 600.000 ljudi. Kljub tem podatkom povpraševanje po kvalificiranih strokovnjakih ostaja veliko. Raziskava nemške trgovinske in industrijske zbornice (DIHK) je pokazala, da 55% podjetij poroča o ozkih grlih pri polnjenju kvalificiranih delavcev.

Potencialne prednosti komunikacije večjezične avtoritete

Uvedba angleščine kot drugega jezika v organih bi lahko prinesla tudi pomembne prednosti. Glede na raziskavo Zveznega urada za migracije in begunce (BAMF) mnogi priseljenci čutijo jezikovne ovire kot največjo oviro pri njihovi integraciji. Večjezična uprava bi zato lahko znatno izboljšala dostopnost in učinkovitost organov ter s tem pospešila postopek integracije.

Igranje podobnih zaključkov v drugih državah, kot sta Švedska in Nizozemska, ki so uvedle obsežne večjezične storitve. Pokazali so, da to ni samo povečalo zadovoljstvo med priseljenci, ampak je tudi skrajšalo čas obdelave za aplikacije.

Nadaljnje informacije o trenutni statistiki in politiki priseljevanja najdete na spletnih straneh Zvezni statistični urad in Zvezni urad za migracijo in begunce.

- Nag