Sodni poraz za zvezno vlado: Nius lahko še naprej kritično poroča

In zweiter Instanz scheitert die Bundesrepublik Deutschland mit dem Versuch, der Nachrichtenseite NIUS eine "rechtmäßige Meinungsäußerung" zu untersagen. Erfahren Sie mehr über den Fall einer Transfrau, die von einem Frauen-Fitnessstudio abgewiesen wurde, sowie die kontroverse Berichterstattung von NIUS. Lesen Sie, wie das Gericht die Bedeutung der Meinungs- und Pressefreiheit betont und welche Konsequenzen dies für die Antidiskriminierungsbeauftragte der Bundesregierung hat.
V drugi stopnji Zvezna republika Nemčija ne uspe s poskusom prepovedi novice "pravičnega izražanja izražanja". Več o primeru trans ženske, ki jo je zavrnil ženski fitnes studio, pa tudi o spornem poročanju o Niusu. Preberite, kako sodišče poudarja pomen svobode izražanja in tiska ter kakšne posledice ima to za uradnika za protidiskriminacijo zvezne vlade. (Symbolbild/MB)

Sodni poraz za zvezno vlado: Nius lahko še naprej kritično poroča

Zvezna republika Nemčija velja novica "Nius" - Kammergericht prikazuje prošnjo FRG, ki je izdala odredbo proti Niusu, tudi v drugi stopnji

Zvezna republika Nemčija je spet na sodišču s porazom. Tokrat je novice "Nius", ki ga je upravljal glavni urednik "BILD" Julian Reichelt, uspešno prepovedal FRG, da "prepove zakonito izraz" (Chamber Court, odločba 15.07.2024, 10 W 56/24).

Primer, ki je sprožil spor med FRG in Niusom, se vrti okoli diskriminacije transkriminacije s penisom, ki jo je zavrnil ženski fitnes studio v Erlangenu. Upravljavec studia ni hotel sprejeti biološkega človeka kot člana. Ko se je zadevna oseba, ki se je zavzela za uslužbence zvezne vlade, obrnila gospa Ferda Ataman, je predlagala operaterju, naj plača trans -življenjski dobi odškodnine v višini 1000 evrov za utrpela osebnostna poškodba.

Nius je bila prva novica, ki je poročala o zadevi in ​​uporabila naslove, kot je "vlada želi končati 1.000 evrov za ženski fitnes studio, ..." in "Ženske, ki se ne želijo stučiti z moškimi, bi morale plačati kazen". Gospa Ataman je kritizirala te formulacije in jo poskušala prepovedati, saj bi po njihovem mnenju ovirala delo agencije za protidiskriminacijo.

Vendar so sodišča ugotovila, da so te izjave zaščitene kot "zakoniti izrazi mnenja" in bi kršile temeljno pravico do svobode izražanja, če bi bile prepovedane. Sodišče je dejalo, da mora država prenašati tudi ostre in polemične kritike in da je kritika državnih ukrepov in organov del svobode izražanja. Zato je zborniško sodišče zavrnilo prošnjo FRG za izdajo odredbe zoper Niusa.

Zaradi opozoril o uslužbencu proti diskriminaciji je

Nius že vložil tožbo pred regionalno sodišče v Hamburgu in predložil prošnje za začasno odredbo pred upravno sodišče v Berlinu, saj se tisk gospe Ataman niso odgovorilo.

Odvetnik Joachim Nikolaus Steinhöfel, ki predstavlja Nius, kritizira pristop zvezne vlade do svobode izražanja in tiska. Julian Reichelt, urednik -v Niusu, poudarja pomen svobode izražanja za demokratično ustavno državo in da kritika vladarjev kaže, da je njihovo delo pravilno.

Ta ponovni poraz na sodišču zagotavlja le moten odnos med zvezno vlado do svobode tiska in kaže, da je pravica do svobode izražanja osrednja sestavina naše države svobode. Kritike državnih ukrepov in organov morda ne bo prepovedano, če ostane v skladu s pravno državo.