Odprtje A100 v Treptowu: Nevarnost za prebivalce in propad prometa?

Odprtje A100 v Treptowu: Nevarnost za prebivalce in propad prometa?

Odpiranje 16. faze gradnje A100 v Treptowu danes riše mešane reakcije. Okrožni politiki so zaskrbljeni zaradi vpliva avtoceste na prebivalce in prometne razmere na tem območju. Zahodna nadgradnja Elsenbrückea še ni dokončana, kar vodi do pomislekov glede morebitnega propada v prometu. Okrajna svetnica Annika Gerold in njena kolega dr. Claudia Leitner izražata jasne pomisleke glede načrtovanih ukrepov in splošnega pomanjkanja prometne infrastrukture.

Zlasti se opozorijo na povečan stres prebivalcev. "Nova gradnja avtocest je draga in zastarela," poudarja Gerold, medtem ko poziva k trajnostnemu konceptu prometa, ki daje prednost hoje, kolesarjenju in lokalnemu javnemu prevozu. Tudi dr. Leitner opozarja na obstoječe prometne zastoje na Elsenstrasse in Elsenbrücke in poziva k obsežnemu konceptu prometa iz Berlinskega senata.

Kritika prometne politike

Kritika ne prihaja samo od okrožnih politikov, ampak tudi od prebivalcev. Podaljšek A100 med Neukölln in Treptower Parkom, ki je bil uradno odprt po 12 letih gradnje, je na eni strani namenjen razbremenitvi bremena prebivalcev in izboljšanju povezave vzhodnih okrožij z A113. Kljub pozitivnim namenom dejanski vpliv ostaja vprašljiv. Načrtovano olajšanje bi bilo mogoče preprečiti z morebitnim povečanjem obsega prometa.

Gradbena dela so vnaprej povzročila veliko navdušenja. Stroški so znašali 720 milijonov evrov, kar ustreza 225.000 evrov na meter. Vendar pa se razpravljajo načrtovane ugodnosti, na primer izboljšanje dostopnosti do letališča BER in lokacije Adlershof Science. Zlasti je pomanjkanje zaključka mostu Elsen, ki bi verjetno lahko trajal do leta 2028, videti kot huda pomanjkljivost.

Pot do prihodnosti mobilnosti

V okviru odprtja A100 postane jasna tudi Berlinova prometna politika. Strateški akcijski okvir „Mobilnost in promet v mestnem razvoju“ (korak koraka), ki ga je leta 2021 sprejel Berlinski senat, je cilj upočasniti trend več prometa vozil. Namesto tega naj bi se delež okoljske povezanosti, vključno s hojo, kolesarjenjem in javnim prevozom, do leta 2030 povečal s 74% na 82%.

Ti načrti odražajo volje mesta za izvajanje zavezane in podnebne prometne politike, za znatno izboljšanje kakovosti življenja državljanov in povečanje kakovosti zraka v vztrajno onesnaženem mestnem območju. Berlinske ambicije, da uvedejo ničelno območje emisij, predstavljajo nadaljnji korak k zmanjšanju zasebnega motoriziranega prometa in krepitvi podnebne zaščite.

Da bi premagali trenutne izzive, odgovorni pozivajo k dialogu med senatom, okrožjem in prebivalci. Šele s konstruktivnimi razpravami lahko rešimo vprašanja hrupa, prometnih zastojev in emisij onesnaževal. Razprava o prihodnosti hoje in kolesarjenja ter spodbujanje lokalnega javnega prevoza je z odprtjem A100 postala še bolj eksplozivna.