Finančna kriza SHI in SPV: Združenja zahtevajo nujne rešitve

Finančna kriza SHI in SPV: Združenja zahtevajo nujne rešitve
gotovinska združenja opozarjajo na finančne težave sistemov socialne varnosti
V zadnjih nekaj tednih so alarm sprožile povezave zakonskih zdravstvenih in dolgotrajnih zavarovalnih skladov v Nemčiji. Ozadje je zaskrbljujoč finančni položaj zakonskega zdravstvenega zavarovanja (GKV) in socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (SPV). Te sisteme vpliva na več kot 74 milijonov ljudi in bližajoče se premajhno financiranje bi lahko imelo pomembne posledice za njihovo uspešnost.
AOK, Združenje nadomestnih Cashys. V. (VDEK), BKK Dachverband E.V. kot tudi druge organizacije zahtevajo, da zvezna vlada končno izpolnjuje zaveze v koalicijskem sporazumu. Zlasti zahtevajo olajšanje obeh zavarovalnih območij od tako imenovanih "ne -zavarovanja". To so stroški, ki se ne financirajo neposredno s prispevki zavarovancev, vendar jih je treba oporekati splošnim davčnim skladom.
Nujnost teh zahtev postane še posebej jasna v zvezi z reformo sprejete bolnišnične strukture. Zvezni minister za zdravje Karl Lauterbach je že priznal, da bo reforma še naprej obremenila stopnje prispevkov. To vodi v zaskrbljenost, da bo finančna razkorak med prihodki in izdatki zakonskih zdravstvenih zavarovalnic še naprej rasla. Za 2025 združenja blagajne napovedujejo dodatno finančno zahtevo od 0,5 do 0,7 točk prispevka, kar pomeni letno dodatno breme do 217 evrov za številne zavarovane osebe.
Razmere pri zavarovanju z dolgotrajno oskrbo so še posebej kritične. Kljub najnovejšim ukrepom reform je vidna finančna nestabilnost, zavarovalnice dolgotrajne oskrbe pa za prihodnje leto pričakujejo primanjkljaj v višini približno 3,4 milijarde evrov. Združenja poudarjajo, da mora vlada nujno sprejeti ukrepe za nadzor nenehno naraščajočih stroškov. Osrednji predlog je davčno financiranje stroškov, povezanih s PANDA, ki znašajo do 5,5 milijarde evrov.
Poleg tega združenja blagajne zahtevajo vrnitev v politiko odhodkov, ki ustreza resničnim dohodkovnim situacijam. Zmanjšanje DDV na zdravilih z 19 na 7 odstotkov bi lahko bilo veliko olajšanje.
Progresivna finančna kriza na teh področjih ne vpliva le na zavarovane, ampak je tudi znak globljih strukturnih težav v nemškem sistemu socialnega zavarovanja. Odgovornost za iskanje trajnostnih rešitev ni le med združenji, ampak tudi s politiko. Sistematično ukrepanje je potrebno za ohranjanje zaupanja državljanov v sistemih socialne varnosti.
Alarmantni razvoj v SHI in SPV kaže, da je stabilnost teh osrednjih sistemov nemške blaginje ogrožena brez pravočasnih posegov. Če zvezna vlada ne najde pristopa k dejanju, bi to lahko imelo resne posledice za različne zavarovane osebe. Še naprej je treba upati, da bodo odgovorni prepoznali nujnost teh tem in takoj sprejemali odločitve, ki bodo postavile politični in družbeni potek za prihodnost.