Berlinov delovni in socialni senator Cansel Kiziltepe zahteva reformo neuspele dolžniške zavore

Veröffentlicht:

Von:

Die Berliner Arbeits- und Sozialsenatorin Cansel Kiziltepe äußerte sich kritisch zur Schuldenbremse und fordert eine Reform. Ihrer Meinung nach hat sich die Schuldenbremse nicht bewährt und ist trotz der Möglichkeit, Notlagen zu erklären, zu starr. Deshalb solle sie überarbeitet werden. Die Schuldenbremse wurde 2008 auf Bundesebene eingeführt, mit der Vorgabe, dass die Bundesländer sie bis 2020 umsetzen sollen. Berlin hat dies 2020 getan. Bereits Jahre zuvor wurden allerdings die Investitionen reduziert. Doch gerade für die Herausforderungen der Energie-, Klima- und Verkehrswende sowie für den Wohnungsbau und die Integration zugewanderter Menschen seien mehr öffentliche Investitionen notwendig, betont die Senatorin. Aus diesem …
Berlinski delovni in socialni senator Cansel Kiziltepe sta kritično komentirala dolžniško zavoro in pozivala k reformi. Po njenem mnenju se dolžniška zavora ni izkazala in kljub možnosti razlage nujnih primerov preveč toga. Zato ga je treba revidirati. Dolžniška zavora je bila uvedena na zvezni ravni leta 2008, pri čemer bi jih morale zvezne države izvajati do leta 2020. Berlin je to storil leta 2020. Vendar so se naložbe že leta prej zmanjšale. Vendar pa je za izzive energije, podnebja in prometa potrebnih več javnih naložb, pa tudi za stanovanja in vključevanje priseljenskih ljudi poudarja senator. Iz tega ... (Symbolbild/MB)

Berlinski delovni in socialni senator Cansel Kiziltepe sta kritično komentirala dolžniško zavoro in poziva k reformi. Po njenem mnenju se dolžniška zavora ni izkazala in kljub možnosti razlage nujnih primerov preveč toga. Zato ga je treba revidirati.

Dolžniška zavora je bila uvedena na zvezni ravni leta 2008, pri čemer bi jih morale zvezne države izvajati do leta 2020. Berlin je to storil leta 2020. Vendar so se naložbe že leta prej zmanjšale. Vendar pa je za izzive energije, podnebja in prometa, pa tudi za stanovanja in vključevanje priseljenskih ljudi, potrebnih več javnih naložb, poudarja senatorja.

Zaradi tega je treba opraviti pošteno razpravo o reformi proti novemu zlatemu pravilu: naložbe v prihodnosti je treba financirati s posojili.

Posebna zaščita premoženja, za katero se je senat črno-rdečega berlina odločil zunaj rednega gospodinjstva, meni, da Kiziltepe naredi pravilno. Po Bremenu in Saarlandu je Berlin tretja država, ki pade na to pot. Strokovni izpit je pokazal, da so posebna sredstva zakonsko dovoljena in niso kršili dolžniške zavore.

Po KIZILTEPE je zaradi izrednih razmer mogoča vzpostavitev posebnega sklada. To obstaja v Berlinu glede na podnebno krizo in ukrajinsko vojno. Posebni sklad bi moral služiti za zagotovitev, da lahko Berlin doseže cilje podnebne zaščite in je prispevek k podnebnemu in generacijskemu pravičnosti.

Še ni treba ugotoviti, ali se zasliši povpraševanje po reformi dolžniške zavore in ali bodo druge zvezne države sledile modelu Berlina in ustvarile poseben sklad za zaščito podnebja. Vendar je razprava o teh temah v polnem razmahu.